Avtizem: Kaj je in kako ga prepoznati?

Avtizem ali Spekter avtističnih motenj (SAM), je nevrološka razvojna značilnost, ki vpliva na način, kako oseba zaznava svet, komunicira in se vede v družbenih situacijah. Gre za spekter, kar pomeni, da se simptomi in njihova intenzivnost razlikujejo od posameznika do posameznika. Čeprav avtizma ne moremo "ozdraviti", lahko zgodnja podpora in prilagoditve močno izboljšajo kakovost življenja avtističnih posameznikov.

Kako prepoznati avtizem?

Avtizem se izraža na različne načine, vendar so nekateri pogosti znaki vidni že v zgodnjem otroštvu. Simptomi se razlikujejo po intenzivnosti in vplivajo na socialno komunikacijo, vedenje in senzorično zaznavanje.

1. Težave pri socialni interakciji in komunikaciji

• Otrok ne vzpostavlja očesnega stika ali se ne odzove na svoje ime.

• Zdi se, da ne kaže zanimanja za druge ljudi in se raje igra sam.

• Težko razume družbene situacije in ne prepozna čustev drugih.

• Govor se razvija počasneje ali se sploh ne razvije.

• Lahko ponavlja besede ali stavke, ne da bi razumel njihov pomen (eholalija).

• Težko izraža svoje misli ali čustva.

2. Ponavljajoča se vedenja in rutine

• Oseba se močno drži ustaljenih rutin in se težko prilagaja spremembam.

• Pogosto ponavlja določene gibe, kot so zibanje, mahanje z rokami ali vrtenje predmetov.

• Močno se osredotoča na določene interese ali aktivnosti in težko preusmeri pozornost.

3. Senzorične občutljivosti

• Preobčutljivost na zvoke, svetlobo, dotik, vonje ali okuse.

• Nekateri avtisti imajo zmanjšano občutljivost na bolečino ali temperaturo.

• Posebne prehranske preference, kot je uživanje le določenih tekstur hrane.

Simptomi se lahko sčasoma tudi spremenijo, postanejo bolja ali manj izraziti. Znaki, ki lahko kažejo na avtizem:

• Do 6. meseca ne kaže nasmeha ali veselega izraza,

• Do 9. meseca ne posnema zvokov ali obraznih izrazov.

• Do 12. meseca ne uporablja glasovnega izražanja (npr. ne brblja).

• Do 14. meseca ne kaže na predmete ali ne maha v pozdrav.

• Do 16. meseca ne izgovori nobene besede.

• Do 24. meseca ne sestavi dveh besed skupaj.

• Kadar koli izgubi prej pridobljene govorjene ali socialne veščine.

Kaj povzroča avtizem?

Natančen vzrok avtizma ni znan, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.

• Genetski dejavniki: Avtizem je pogosto povezan z določenimi genetskimi mutacijami, ki vplivajo na razvoj možganov. Nekatere so podedovane, druge pa se pojavijo spontano.

• Okoljski dejavniki: Znanstveniki preučujejo, ali lahko določeni dejavniki med nosečnostjo, kot so okužbe ali izpostavljenost toksinom, vplivajo na razvoj avtizma.

Dejavniki tveganja za avtizem

Avtizem lahko prizadene ljudi ne glede na spol, narodnost ali družbeni status, vendar nekatere raziskave kažejo, da določeni dejavniki povečujejo verjetnost za njegov razvoj. Ti dejavniki vključujejo:

• Družinska anamneza – Če ima družina enega otroka z avtizmom, obstaja večja možnost, da bo avtizem prisoten tudi pri drugem otroku. Prav tako imajo lahko starši ali sorodniki avtističnih otrok blage težave s socialnimi ali komunikacijskimi spretnostmi.

• Izjemno nedonošen porod – Dojenčki, rojeni pred 26. tednom nosečnosti, imajo večjo verjetnost za razvoj avtizma.

• Spol – Fantje so približno štirikrat bolj verjetno diagnosticirani z avtizmom kot dekleta.

• Druge motnje – Otroci z nekaterimi genetskimi ali zdravstvenimi stanji, kot so fragilni X sindrom, Rettov sindrom in tuberozna skleroza, imajo večje tveganje za razvoj avtizma ali avtizmu podobnih simptomov.

• Starost staršev – Nekatere študije kažejo, da imajo otroci, rojeni starejšim staršem, nekoliko večje tveganje za razvoj avtizma, čeprav vzročne povezave še niso popolnoma razumljene.

Diagnoza avtizma

Zgodnja diagnoza je ključna za hitro uvedbo podpornih programov, ki pomagajo pri razvoju socialnih in komunikacijskih veščin.

Postopek diagnoze vključuje:

1. Opazovanje vedenja otroka / odrasle osebe v različnih situacijah.

2. Razvojni vprašalniki za starše / skrbnike / odrasle osebe, ki pomagajo ugotoviti morebitne zamude v razvoju.

3. Testi za oceno govora, socialnih interakcij in kognitivnih sposobnosti.

Kdo postavi diagnozo avtizma?

Diagnozo večinoma postavi multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki ocenjuje otrokove sposobnosti oz. sposobnosti odrasle osebe glede na razvoj, vedenje, socialne spretnosti in komunikacijo. Ker avtizem nima enotnega medicinskega testa (kot je npr. krvni test ali slikanje možganov), diagnoza temelji na opazovanju vedenja, standardiziranih testih in pogovorih s samo osebo, s starši ali bližnjimi osebami.

Ključni strokovnjaki pri diagnozi avtizma

• Pediater ali družinski zdravnik – Prvi korak je pogosto obisk pediatra ali osebnega zdravnika, ki spremlja osebo oz. otrokove razvojne mejnike in lahko prepozna zamude v govoru, socialnih spretnostih ali vedenju. Če obstaja sum na avtizem, nato posamenika napoti k specialistom.

• Razvojni pediater – Specializiran za razvojne motnje pri otrocih in oceni, ali otrok dosega pričakovane razvojne mejnike.

• Klinični psiholog  (otroški / za odrasle)– Izvaja standardizirane teste za oceno socialnih, kognitivnih in vedenjskih značilnosti ter diagnosticira avtizem glede na kriterije iz DSM-5 (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj) ali ICD-11 (Mednarodna klasifikacija bolezni).

• Psihiater (otroški / za odrasle) – Ocenjuje vedenje, čustvene težave in sočasne motnje, kot so anksioznost, ADHD ali depresija, ki so pri avtističnih osebah pogoste in tudi  diagnosticira avtizem glede na kriterije iz DSM-5 (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj) ali ICD-11 (Mednarodna klasifikacija bolezni).

• Logoped (govorni terapevt) – Preverja govorne in komunikacijske spretnosti, sposobnost razumevanja in uporabo jezika ter prepoznavanje neverbalne komunikacije.

• Delovni terapevt – Ocenjuje senzorične potrebe, fino motoriko in prilagoditvene spretnosti, ki vplivajo na vsakdanje življenje.

• Pediatrični nevrolog – Če obstaja sum na nevrološke vzroke ali pridružene motnje (npr. epilepsijo), lahko nevrolog izvede dodatne preiskave.

• Genetik – V nekaterih primerih zdravniki priporočajo genetsko testiranje, če obstaja sum na genetske sindrome, povezane z avtizmom, kot sta fragilni X sindrom ali Rettov sindrom.

Postopek diagnoze

1. Prvi pregled pri pediatru ali osebnem zdravniku – zdravnik preveri razvojne mejnike in oceni potrebo po nadaljnji obravnavi.

2. Napotitev k specialistom – otrok ali odrasla oseba se naroči na specializirano oceno pri razvojnih strokovnjakih.

3. Standardizirani testi in opazovanje – zdravniki in terapevti ocenijo komunikacijo, socialne interakcije, senzorne odzive in vedenjske vzorce.

4. Dodatni testi – po potrebi se opravijo genetska testiranja, testi sluha ali druge medicinske preiskave, da se izključijo druge možne diagnoze.

5. Postavitev diagnoze – na podlagi zbranih podatkov strokovnjaki ugotovijo, ali gre za motnjo avtističnega spektra in določijo stopnjo podpore, ki jo oseba potrebuje.

Kdaj poiskati diagnozo?

Znaki avtizma se pogosto pojavijo že pred drugim letom starosti, vendar nekateri posamezniki dobijo diagnozo kasneje, celo v odraslosti. Če opazite, da ima vaš otrok ali bližnja oseba težave z govorom, socialnimi interakcijami ali se močno drži rutine, se posvetujte z zdravnikom, ki bo ocenil, ali je potrebna nadaljnja obravnava.

Zgodnja diagnoza je ključna, saj omogoča hitrejšo uvedbo podpornih terapij in prilagoditev, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja avtističnih oseb.

Kako podpreti avtističnega otroka ali odraslega?

Čeprav avtizem traja vse življenje, lahko prilagoditve in podpora močno izboljšajo kakovost življenja avtističnih posameznikov.

• Govorna terapija pomaga pri razvoju komunikacijskih veščin.

• Vedenjska terapija podpira učenje socialnih in prilagoditvenih veščin.

• Delovna terapija uči praktične veščine za vsakdanje življenje.

• Senzorna terapija pomaga pri obvladovanju senzoričnih občutljivosti.

• Strukturirano in predvidljivo okolje zmanjšuje stres in izboljšuje počutje.

Zgodnja podpora je ključnega pomena, a pomoč in prilagoditve so koristne v vseh življenjskih obdobjih.

Avtizem je nevrološka značilnost, ki vpliva na način komunikacije, socialnih interakcij in vedenja. Pomembno je razumeti, da je avtizem drugačen način dojemanja sveta.

S pravočasnim prepoznavanjem in prilagoditvami lahko avtistični posamezniki razvijajo svoje potenciale in uspešno sodelujejo v družbi. Sprejemanje in razumevanje avtizma je ključni korak k bolj vključujoči prihodnosti.