avtist-avanTURIST
Avantura in avtizem? Zdi se nepovezljivo, a naj nam nasprotno dokažejo kar sami avtisti, ki pravijo, da je svet lep, zato ga je potrebno raziskati. Tudi v avtistih utripa nemirna popotniška žilica, le da morda za spoznanje drugače – spoznajmo jo v rubriki avtist-avanTURIST:
SREČA JE, KO SE PRIPRAVLJENOST SREČA S PRILOŽNOSTJO
Glede na to, da imamo avtisti radi ustaljen urnik in predvidljive situacije, se morda zdi čudno, da imamo v našem novem časopisu celo rubriko namenjeno potovanjem. Dejstvo je, da se v »običajnem življenju« radi držimo istih poti in vzorcev, saj tako lažje predvidimo za nas neprijetne situacije in splaniramo, kako se jim izogniti. To še ne pomeni, da ne maramo potovanj. Z družino, prijatelji in šolo sem do sedaj bila že v približno polovici vseh Evropskih držav in ravno ta vikend nameravam za dva dni skočiti na Dunaj, da si ogledam nekaj muzejskih zbirk. Če že kaj, se mi zdi, da mi sposobnosti načrtovanja, ki sem jih razvila, da bi čim lepše preživela »navadne« dni, ne da bi me ovirala npr. hipersenzorika, omogočajo, da sem na potovanja bolje pripravljena.
Denar
Pregovor, da na potovanje vedno vzemi pol manj stvari, kot sprva misliš, in še enkrat toliko denarja, se na splošno splača vzeti resno. Tako si prisiljen izbrati le predmete, ki jih boš zares potreboval, rezervni denar pa te lahko reši iz večine nepričakovanih situacij. Najverjetneje ga ne boš potreboval, vendar je z njim tako kot zdravstvenim zavarovanjem: ko ga potrebuješ, je zares nujno. V tujini se pogosto bolj splača plačevati s kartico, še posebej, če ima država drugo valuto. Vseeno pa bo skoraj zagotovo nekaj denarja potrebno zamenjati v lokalno valuto, saj marsikje plačevanje s kartico še ni mogoče. Najverjetneje te bo najmanj stalo, če to opraviš že na svoji banki v domovini, saj tuje menjalnice po navadi za usluge zaračunajo več. Za primer, da te kdo poizkuša okrasti, se denar in dokumente, ali pa vsaj slike dokumentov, splača imeti na vsaj dveh različnih koncih, npr. nekaj v denarnici, nekaj v torbici okoli pasu, skriti pod majico in nekaj na dnu potovalke.
Šal
Kako nujen je šal, sem prvič ugotovila na poti po Italiji. Zaradi vročine (že spomladi) smo vsi večinoma nosili kratke majice in hlače. Na skoraj vsakem vogalu smo našli zanimive cerkve, vredne ogleda, v katere pa ne moreš vstopiti z odkritimi rameni ali koleni. Preprosta rešitev so bili dolgi, široki vendar tanki šali, ki smo si jih lahko zavezali okoli pasu ali ovili okoli ramen. Glede na ponudbo šalov, predvsem okoli Vatikana, se tega dejstva zavedajo tudi prodajalci. Druge uporabe šala vključujejo: zaščita glave pred dežjem, vetrom in soncem, cula za preveliko količino spominkov, ki jih ne moreš zatlačiti v nahrbtnik, odeja, blazina, zaslonba, vržena čez prozorna vrata tuš kabine v skupni kopalnici (ne vem, kakšen človek si misli, da je 10 tuš kabin s povsem prozornimi vrati v enem prostoru dobra ideja, vendar je takšnih primerkov definitivno več, kot sem pričakovala), podlaga za sedenje na hladni klopi. Za tiste, ki ste kdaj brali Štoparski vodnik po galaksiji: šal je boljša verzija brisače.
Čevlji
Ker boš ves dan na nogah, je izbira čevljev ključna. Najbolje je, da s seboj vzameš že shojene, udobne in neprepustne čevlje, ki so primerni za vsako vreme. Če te skrbi, da se bodo čevlji premočili, raztrgali ali pa eni sami ne bodo ustrezni za vse vremenske razmere, raje vzemi še rezervne. Sama navadno nosim nizke črne nepremočljive usnjene škornje, vendar še kako dobro vem, kako težko je kupiti dober par. Pogosto s seboj vzamem še par superg, sandalov ali allstark, ki zasedejo relativno malo prostora.
Torbe
Prava izbira torbe je pomembna, tudi če ne potujemo z letalom in se ni potrebno prilagoditi standardom različnih letalskih družb. Mehke potovalke je na primer lažje zatlačiti v nepravilno oblikovane prostore pod sedeži vlakov, medtem ko lahko kovčke na kolesih lažje vozimo. Morda je še pomembnejša izbira torbe ali nahrbtnika, ki ga vzamemo s seboj za pohode po naravi ali mestu. Torba, v katero lahko shranimo vse potrebno za celodnevno hribolazenje, bo v muzeju predstavljala veliko oviro.
Če se le da, izberi hladilno torbo. Poleg velikih, okornih hladilnih torb, ki svojo funkcijo na daleč oglašujejo z živimi barvami, obstajajo tudi takšne, ki se navzven skoraj ne razlikujejo od generične torbe za čez ramo, in nahrbtniki, ki imajo drugi največji žep toplotno izoliran. Prednosti v poletnem času so verjetno vsem takoj očitne (pijača ostane hladna, hrana ne začne zaudarjati, čokoladica ne mora najti načina, da se razmaže po celotni notranjosti), vendar pa je enako koristna tudi pozimi. Iz hladilne torbe lahko potegneš še vedno vroč čaj, prigrizke, ki med potjo niso skoraj zamrznili, toplo kapo, rokavice in šal, ki prvih nekaj minut ne bo visel okoli tvojega vratu kot ledena kača. Možna prednost v vseh vremenskih razmerah je tudi to, da bodo kontrolorji na javnem prevozu tako navdušeni, da ti pozabijo pregledati karto. Edina težava hladilne torbe, ki sem jo do sedaj imela, je ta, da skoznjo rentgen na letališčih ne more videti, zato te bodo morda prosili, da torbo odpreš in pokažeš vsebino.
Popotne igre
Še posebej v primeru, če potuješ z vlakom ali avtobusom, boš dolge ure sedel relativno pri miru, zato je ključno, da si za na pot vzameš nekaj, kar te bo zamotilo. Knjige, vodniki po mestu, ki si ga boš ogledal ali tablica z dobrim filmom – vse to so dobre ideje. Če pa si želiš spoznati ali preživeti več časa s svojimi sopotniki, so družabne igre idealne. Odsvetovala bi karkoli s preveč zakompliciranimi navodili in/ali igralnimi ploščami, ki jih lahko strese vsak ležeči policaj. Idealne so igre s kartami, kot npr. enka, dixit, cards against humanity Ali tarok, pa tudi razne igre ugibanja (odsvetujem pantomimo, pri kateri je preveč stanja in kriljenja z rokami). Če se po poti odločiš zamotiti se s telefonom ali tablico, vzemi tudi powerbank, da se ti telefon ne izključi, ravno ko moraš poiskati zemljevid do hotela. In če boš gledal film ali poslušal glasbo, vzemi slušalke. Te ti bodo pomagale tudi če glasbe nimaš namena poslušati če bodo tvoji sopotnik neuvidevno glasno govorili ali poslušali svojo glasbo.
Adapter
Različne države imajo različne standarde za obliko in električno napetost vtičnic. Pred potovanjem preveri, kakšni so standardi v državi, v katero potuješ, saj morda brez adapterja morda ne boš mogel uporabljati nobene od svojih električnih naprav.
Oblačila
Pri pakiranju oblačil sta pomembni dve stvari: kaj izbrati in kako zložiti. Pri izboru oblačil je že znan nasvet, da se je potrebno oblačiti v čim več slojev. Tako najlažje najdemo kombinacijo, ki nas bo grela ne preveč, ne premalo, ampak ravno prav. Moja običajna taktika je bolj oprijeta majica s kratkimi rokavi, nekoliko ohlapnejša majica z dolgimi rokavi, čez to pa karirasta srajca. Vse troje naenkrat je dovolj tudi za najhladnejše muzeje, ki jih obiščemo čez dan, če pa je vroče, dodatna oblačila v torbi ne zasedejo preveč prostora. Za nekoliko bolj »zmrznjene« je dobra opcija tudi hoodie. Ko delaš načrt, poglej temperature v kraju kamor greš in upoštevaj, da potrebuješ vsaj eno kombinacijo tako za najhladnejši kot najtoplejši dan.
Posebej za dekleta: Če potuješ po toplejših državah, bodo pogosto dolge tanke hlače ali krilo enako v redu kot kratke, te bodo pa zaščitile pred sončnimi opeklinami. Prav tako lahko pod dolgimi oblačili zjutraj ali zvečer, ko se ponekod, sploh v sušnih podnebjih, kar hitro ohladi, nosiš pajkice. Nogavice bodo skoraj zagotovo zelo hitro prepotene, zato iz usmiljenja do svojih sopotnikov, če že ne do sebe, vzemi dovolj parov. Če že v naprej spakiraš samo oblačila, ki se skladajo in jih lahko nosiš skupaj, bo na potovanju mogoče lažje in hitreje izbrati, kaj obleči. Sama za zimske in jesenske razmere navadno izberem črne hlače, črne bele ali sive majice, ki jih nato kombiniram z bolj barvno srajco. Poleti pa bele majice in nekoliko bolj barvna (še vedno svetla) krila. Znanstveniki so ugotovili, da se pri pakiranju prostorsko najbolj izplača, da ali vsa oblačila zložiš na velikost kovčka (s čim manj prepogibi) ali pa »zrolaš« v ohlapne cilindre. Ne pozabi na vrečo za umazana oblačila, da se ne bodo zmešala s še čistim perilom.
Posteljnina
Seveda je pred potovanjem nujno preveriti, kaj od posteljnine dobiš v hostlu ali hotelu, ki si ga rezerviral. Poleg tega pa se splača razmisliti tudi o tem, da s seboj prinesi svoj vzglavnik. Na prvi pogled se morda zdi, da zavzame veliko prostora, vendar se vsaj po mojih izkušnjah izplača imeti blazino, na katero lahko nasloniš glavo med dolgimi avtobusnimi vožnjami po dolgih dneh pohodov ali ogledov mest.
Hrana in posoda
Ne glede na to, kam greš, je bidon ali pa še bolje termovka praktično nujna oprema. Če je dehidracija zoprna že v pisarniški službi, je ves dan na nogah brez zadostne količine pijače skoraj neznosen. Ostala hrana, pijača in posoda, ki jo je pametno vzeti s seboj, je povsem odvisna od nastanitve, ki si jo boš izbral in tega, koliko časa dnevno boš imel za obroke. Če imaš za prehranjevanje veliko časa (in denarja), lahko vsak dan več obrokov ješ v restavracijah. Če imaš denarja manj, še vedno pa precej časa in kuhinjo v hostlu, potem si lahko tam skuhaš večerjo. Problemi nastopijo, ko nimaš časa, ne kuhinje in nobene »fastfood« restavracije, želiš pa si pojesti nekaj toplega. Možna rešitev za ta problem je električni grelnik za vodo. Z njegovo pomočjo lahko skuhaš čaj, kavo, instantne juhe, ramen in kaše ter nekatere vrste njokov in makaronov, ki jih je potrebno samo preliti z vrelo vodo in počakati nekaj minut. Uporabiš ga lahko, kjerkoli najdeš vtičnico – v majhni sobici brez kuhinje, kampu z električno napeljavo ali v kopalnici letališča, na katerem si prisiljen prespati (če ženska kopalnica vtičnice nima, jo moška skoraj zagotovo ima, saj arhitekti računajo, da se bodo moški tam brili). Poleg električnega grelca za vodo za tovrstno kuhanje potrebuješ še skledico ali lonček, v katerega lahko zliješ vrelo vodo in pribor. Če si boš kuhal makarone ali njoke, potem potrebuješ še nekaj za zraven npr. tetrapak pasiranega paradižnika ali smetane za kuhanje, sir ali konzervo tune. Veliko h okusu pripomorejo tudi začimbe, še posebej sol, zato si navadno nekaj začimb za s sabo v majhno zip vrečko namešam že doma.
Še nekaj vrst hrane, ki jo pogosto vzamem s seboj:
- Marmelada, pašteta ali kak drug namaz je dobra izbira, če si boš vsak dan za zajtrk ali večerjo kupili kruh, lokalnih namazov pa ne poznaš.
- Zmiksano sadje v vrečkah (navadno v trgovinah locirano blizu blagajne skupaj s čigumiji in žitnimi ploščicami) je dober način, da v teku dneva poješ vsaj nekaj sadja. Zasede le malo prostora, se v torbi ne more obtolči kot pravo sadje in ne treba, da je shranjeno na hladnem.
- Grisini ali prepečenci lahko nadomestijo kruh, vendar se ne pokvarijo tako hitro, zato so dober prigrizek.
Prva pomoč
Tudi če se ne moreš spomniti, kdaj so te nazadnje poškodovali ali kdaj si potreboval zdravila, si res ne želiš, da se ti to zgodi na potovanju po tuji deželi. Poleg obližev, razkužilnega alkohola, protivnentnih in protibolečinskih tablet, obližev za žulje, povojev ... jaz v ta komplet pogosto dodam še gazo (ki je lahko v sili uporabna tudi kot brisača in zasede manj prostora), grelne blazinice (tiste plastične vrečke, v katerih je kovinska ploščica, ki jo prepogneš, da poteče kemična reakcija, ki segreje blazinico).
Pa srečno pot!
Tina
MIŠKOLC september 2024
Miškolc je četrto največje madžarsko mesto, kjer se zaradi bližine Romunije, Slovaške in Ukrajine mešajo različne kulture in verske skupine. Prvi človeški ostanki segajo že 70.000 let nazaj in arheološke raziskave dokazujejo neprekinjeno kontinuiteto naselitve. Kasneje so ga zasedli Madžari in na tem področju je vladal klan Miskóc (po tem se tudi imenuje mesto). V 16. stol. so jih naselili Osmani, nato pa še Habsburžani, proti katerim so se že v 18. stol. začeli Madžari boriti. Bogata zgodovina in mešanje kultur pa je še posebej lepo razvidno po celotnem mestu, med drugim v številnih cerkvah.
26. 9.: ogled starega mesta
V Miškolc smo prispeli že prejšnji večer, a se v temi in s prtljago ni dalo občudovati mesta (bolj pomembno je bilo iskanje najkrajše poti od železniške postaje do apartmaja). Zjutraj smo tako najprej šli na turistične informacije in kaj kmalu ugotovili, da dva dneva ne bosta dovolj. Pot smo si tako morali zarisati med različnimi cerkvami in parki ter upati, da bomo lahko ujeli vsaj majhen del zgodovine in kulture tega kraja.
Cerkve:
Protestantska cerkev na hribu Avas je zelo lep primer gotske arhitekture (zgrajena je bila kot katoliška cerkev) in je tudi najstarejši spomenik v mestu. Zraven stoji zvonik, ki vsakih 15 minut igra melodijo, ki je tako pomemben del mesta, da jo igrajo tudi pred vsako predstavo v Narodnem gledališču v Miškolcu. Cerkve si brez vnaprejšnje prijave ne moreš ogledati, a je tudi sama zunanjost zelo lepa. Zraven pa je tudi pokopališče vredno ogleda, saj ima spomenike stare lahko tudi več kot 200 let. Na spomenikih pa niso pomembne samo letnice, ampak tudi imena, saj med njimi najdemo madžarska, slovanska in še mnoga druga.
Ni pa cerkev na Avasu edina, ki ima pokopališče vredno ogleda. Tu je še lesena cerkev, ki stoji na bližnji vzpetini, ki bolj spominja na tiste, ki jih lahko vidite v Skandinaviji ali v Rusiji. Na tem kraju je cerkev stala že vsaj od začetka 17. stoletja, a jo lahko v današnji obliki občuduješ šele od leta 1938. Leta 1997 je bila uničena v požaru, a so do leta 1999 postavili novo, identično prejšnji. V zunanjosti in notranjosti cerkve prevladujejo les, modra in bela barva ter zanimiva igra svetlobe.
V bližini lesene cerkve je tudi katedrala Marijinega vnebovzetja, ki pripada madžarski bizantinsko katoliški cerkvi. Zaradi tega je njena notranjost mešanica vplivov pravoslavne in katoliške arhitekture, zgrajena pa je bila v neogotskem in predmodernem stilu. Celotno cerkev obdaja zid, ki ima vgrajene podobe Jezusovega življenja in raznih svetnikov, ki pa zelo spominjajo na ikone.
Ne smemo pa katedrale zamenjati z rimokatoliško cerkvijo tudi posvečeno Marijinemu vnebovzetju. To je največja verska zgradba v mestu in je bila postavljena v 18. stoletju v baročnem stilu. Ta je bila prav tako deloma uničena v 19. stoletju, a so jo hitro obnovili. Trenutno jo prenavljajo in je zato težje dostopna.
Parki in trgi ter stavbe:
Poleg cerkva lahko v mestu najdeš tudi druge arhitekturne dosežke, kipe, parke in trge, katere pa smo si le bežno ogledali na poti do različnih točk.
Elizabetin trg Trg sv. Štefana
Dolina in razgledna točka:
Del dneva smo preživeli tudi na hribu Avas, ki je razen po cerkvi znan še po vinski tradiciji in vinskih kleteh. Te so razprostrte po celotni dolini, vrezani na zahodnem delu hriba. Tam so po etažah nagnetene različne hiše, ki prav tako pričajo o raznolikosti in mešanju kultur. Tisti, ki pa ste bolj navdušeni nad elektriko, lahko opazujete, kako so v te majhne hišice, stare lahko tudi več kot sto let, napeljali žice. Ko se sprehajaš, pa moraš paziti, da ti ne spodrsne, saj so pogosto strehe hiš enako visoke kot potka na naslednji etaži. Na hribu najdeš tudi igrišče, zapuščen zunanji teater in pa razgledno točko, iz katere se vidi celotno mesto.
27. 9.: Lillafüred in plavanje
Skoraj 14 kilometrov iz mesta stoji Lillafüred, kraj danes najbolj znan po hotelu in njegovih vrtovi ter prelepi naravi in športnih atrakcijah. A je v zgodovini igral pomembno vlogo, saj so tukaj uspešno proizvajali jeklo, ki se je lahko kosalo z angleškim.
Hotel in vrtovi
Hotel Palotaszálló je bil zgrajen na začetku 20. stoletja v neorenesančnem stilu in je hitro postal center filmskega dogajanja in pa romantična točka. Hotel izgleda kot palača (od tod tudi ime) in je obdan z visečimi vrtovi. Vrt v več ravneh je posut s kipi in rožami ter prepleten s potkami. Iz hotela lahko opazuješ jezero, ki je nastalo ob zajezitvi Szinva in Garadna za nastajajočo jeklarsko industrijo.
Narava, slap in jama
V okolici se nahaja kar nekaj jam, a mi smo si lahko ogledali samo Anino jamo. Ta se nahaja pod hotelom in so jo odkrili čisto po naključju. Iskali so namreč izvir vode za plavže, ki so jih postavljali v bližini. Anina jama pa ni pomembna samo zaradi nastajajoče industrije. Skozi zgodovino se je preoblikovala iz izvira v pravno turistično senzacijo, o kateri je pisal še pesnik Sándor Petőfi. Med drugo svetovno vojno je bila zaklonišče, kjer pa so zaradi prostorske stiske uničili mnogo kapnikov. Tako so še danes vidni ostanki stalagmitov in njihovi značilni krogi. Zanimivi pa so tudi celi kapniki z najrazličnejšimi imeni. Pri vhodu v jamo lahko opazuješ najvišji madžarski slap visok 20 metrov, ki pa je umeten.
Muzej metalurgije
500 metrov stran od hotela je muzej metalurgije, ki predstavi tako del svetovne pridelave in obdelave kovin kot tudi lokalno zgodovino. Jeklarstvo je močno vplivalo na izgled okolice (umetno jezero) in pa splošen razvoj dežele, saj je lokalna družina Fazola iznašla svoj lasten postopek. Muzej je poln raznih predmetov, ki so jih uporabljali pri obdelavi, maket plavžev in tovarn, ter raznih dokumentov.
Toplice
Obisk Madžarske pa ne bi bil zaključen brez obiska toplic, po katerih slovi celotna država. V mestu jih je kar nekaj različnih in le s težavo smo si izbrali ene. Na koncu so zmagale Ellipsum. Tam smo kar nekaj ur preživeli v plavanju in sproščanju, predvsem pa smo spočili naše noge po dveh dneh hoje.
Dolgovi
48 ur ni bilo dovolj, da bi si vse ogledali in smo žal morali spusti nekaj muzejev (npr. Panonskega). Lillifüred ponuja še veliko možnosti za vse navdušence narave, saj je tu mnogo gozdnih poti in jezero, kjer se da plavati in veslati. V bližini je tudi adrenalinski park za vse navdušence bolj ekstremnih podvigov.
Na žalost pa si nekaterih stvari nismo morali ogledati, saj so bile zaprte. Grad Diósgyőr trenutno prenavljajo in ne bo odprt za obiskovalce do spomladi 2025 (zdaj enkrat, če bo šlo vse po sreči). Prav tako obnavljajo pravoslavno cerkev Sv. Trojice, ki ima največji ikonostas v osrednji Evropi: visok je 18 metrov in ima 88 ikon v baročnem stilu. Zaradi požara so bile zaprte tudi toplice v jami, upajo pa da bodo do poletja 2025 lahko že odprli. Prav tako obnavljajo sinagogo, ki je narejena v neoromaničnem stilu.
S.D.
Novo na e-trgu
Bralce vabimo, da obiščete Empatorijevo e-trgovino ter nas nagradite z nakupom izdelka iz naše spletne trgovine: nekateri so naša stalna ponudba, drugi so sezonske narave. Del vsakega nakupa v naši spletni trgovini namenjamo za delovanje Zavoda Empatorij, s tem pa tudi za spletni časopis e-Glas.
